Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil svojo podporo premirju med Kambodžo in Tajsko ter pozval k ponovnim trgovinskim pogajanjem. Kambodža in Kitajska sta se dogovorili za krepitev odnosov in razširitev sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in poklicnega izobraževanja, s preučitvijo možnosti za podaljšanje memoranduma o soglasju. Kambodški premier Hun Manet se je udeležil pogreba generalpodpolkovnika Doung Samnieanga, poveljnika 7. intervencijske brigade 3. intervencijske divizije. Potrjen je bil tudi primer ptičje gripe H5N1 pri 26-letnem moškem v Siem Reapu. Japonski premier Shigeru Ishiba se je soočil z novimi pozivi k odstopu po volilnem porazu.

V Gabonu je Agencija za nacionalno digitalno infrastrukturo in frekvence (ANINF) ključna za obvladovanje digitalnega prostora, kar je bistvenega pomena za nacionalno suverenost. Agencija je specializirana javna uprava, ki je odgovorna za digitalno infrastrukturo.

Dave Laksono je uradno potrdil zavezanost Doma narodnih predstavnikov Republike Indonezije (DPR RI) organizaciji GRADASI, ko je položil novo vodstvo DPP GRADASI za mandat 2025-2030. GRADASI, ustanovljena leta 2016 v Jogjakarti, je združenje za spodbujanje digitalne pismenosti v Indoneziji, s člani v vseh 38 provincah. Ta slovesnost zaznamuje novo obdobje za GRADASI, ki se osredotoča na krepitev digitalne pismenosti in suverenost nacionalnega digitalnega prostora.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Več kot 70 strokovnjakov in nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvalo predsednika vlade Roberta Goloba, da prekliče javno naročilo za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Opozarjajo, da nakup licenc tujih korporacij spodkopava digitalno suverenost Slovenije in ogroža varnost.

Mednarodno kazensko sodišče (IStGH) preverja svojo pisarniško programsko opremo Microsoft in jo želi zamenjati z nemškim programskim paketom OpenDesk. Razlog za to so skrbi pred morebitnimi sankcijami ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. IStGH želi zmanjšati odvisnost od ameriške programske opreme.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Aplikacija za šifrirano komunikacijo Signal je kritizirala predlog Evropske unije o nadzoru zasebnih pogovorov, znan kot Chat Control, in ga označila za "zlonamerno programsko opremo na vaši napravi". Signal trdi, da bi predlog zakona, ki ga je predlagala Evropska komisija za boj proti otroški pornografiji, omogočil umetni inteligenci samodejno skeniranje zasebnih pogovorov. Podjetje je zagrozilo, da bo zapustilo Evropo, če bo zakon sprejet, saj ne želi oslabiti šifriranja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Nemški politik Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost zaradi prevladujoče vloge ameriških tehnoloških podjetij, kot so Apple, Google in Microsoft, v digitalni dobi. Poudaril je, da morajo evropska podjetja igrati pomembnejšo vlogo in da se je treba izogniti preveliki odvisnosti od ZDA.

Nemški kancler Friedrich Merz je podprl poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona k evropski definiciji suverenega oblaka in preferiranju evropskih izdelkov pri javnih naročilih, povezanih z oblakom. To se je zgodilo na vrhu o digitalni suverenosti v Berlinu, kjer sta državi izrazili skupno ambicijo za krepitev evropske digitalne neodvisnosti.

Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na vrhu v Berlinu zavezala k prizadevanjem za digitalno suverenost Evrope. Poudarila sta potrebo po nadoknaditvi zaostanka na področju umetne inteligence in zmanjšanju odvisnosti od ameriških tehnoloških velikanov. Pozvala sta tudi k manj strogim regulacijam v digitalnem sektorju.

V Berlinu je potekal vrh, kjer so evropski voditelji iskali rešitve za zmanjšanje odvisnosti od ponudnikov IT storitev, zlasti oblačnih storitev iz ZDA, saj to predstavlja geopolitično tveganje. Evropa si prizadeva za večjo digitalno suverenost.

Nemška podjetja so močno odvisna od tuje tehnologije, kar je razvidno iz nedavne ankete. To vprašanje bo obravnavano na nemško-francoskem tehnološkem vrhu v Berlinu prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o digitalni suverenosti.

Pakistan in Vietnam sta v luči naraščajočih digitalnih groženj in pomanjkanja strokovnega kadra sprejela nove ukrepe za zaščito svoje informacijske infrastrukture. Pakistanska zvezna enota za ukrepanje ob kibernetskih incidentih (PKCERT) je podpisala memorandum o sodelovanju z globalnim podjetjem Kaspersky, kar bo državi omogočilo boljše odkrivanje in preprečevanje kibernetskega vohunjenja. Sodelovanje se osredotoča na izmenjavo podatkov o grožnjah ter usposabljanje kadrov v vladnem, industrijskem in akademskem sektorju. Do teh premikov prihaja v času, ko so bili pakistanski hekerji obtoženi novih vohunskih operacij proti indijskim vladnim institucijam in univerzam. Istočasno se Vietnam spopada s kritičnim pomanjkanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost, kar ogroža njegovo digitalno suverenost in gospodarski razvoj. Vietnamske oblasti so poudarile, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, temveč je ključna visokokakovostna delovna sila. Država je zato odprla nove raziskovalne centre in okrepila sodelovanje z evropsko poslovno skupnostjo. Obe državi sta s temi koraki pokazali namero po zmanjšanju ranljivosti kritične infrastrukture, ki postaja vse pogostejša tarča državnih in nedržavnih akterjev v regiji.

Kitajski IT-strokovnjak Henglun Zhao, soustanovitelj podjetja »Rulla«, je primerjal ruski messenger MAX s kitajskim WeChatom, pri čemer je poudaril podobnosti in razlike med njima. Ocenil je tehnološko komponento ruske aplikacije in poudaril, da MAX ne kopira WeChata, temveč razvija lastno ekosistemsko digitalnih storitev, ki upošteva ruske značilnosti in zahteve po digitalni suverenosti. MAX se pozicionira kot »ruski brat« WeChata v globalnem trendu digitalne suverenosti.

Predsednica BSI je opozorila, da Nemčija ostaja tehnološko odvisna od neevropskih ponudnikov na področjih, kot so rešitve v oblaku in modeli umetne inteligence. Zaradi te odvisnosti se zavzema za večji nadzor, še posebej pri uporabi računalništva v oblaku.

Predsednik Trump je razkril, da je ameriška vlada pridobila 10-odstotni delež v podjetju Intel po srečanju z izvršnim direktorjem Lip-Bu Tanom. Ta poteza je sprožila razprave o vplivu vlade na poslovanje podjetij, pri čemer so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi izbiranja zmagovalcev s strani države.

Nemški tehnološki velikan SAP bo v naslednjih desetih letih vložil več kot 20 milijard evrov v razvoj suverene računalniške rešitve v oblaku v Evropi. Cilj te naložbe je konkurirati ameriškim tehnološkim podjetjem, kot so GAFAM, in zagotoviti, da podatki ostanejo znotraj Evropske unije. Ta strateška poteza naj bi omogočila neodvisnost od ameriške prevlade na področju računalništva v oblaku.

Rusija je začela omejevati nekatere klice v aplikacijah Telegram in WhatsApp od 11. avgusta. Uporabniki poročajo o težavah z zvokom ali pa zvok sploh ne deluje. Ruske oblasti trdijo, da podjetji ne delita informacij s policijo v primerih prevar in terorizma. Omejitve so del prizadevanj za večji nadzor nad internetom, platforme pa so obtožene tudi pomoči pri kriminaliteti in "ekstremističnih" aktivnostih.